Pascal blog (računalništvo in computer programming)

4. Zanka 'while' (while loop)

2007-04-23T04:12:00.001-07:00

In most computer programming languages, a while loop is a control flow statement that allows code to be executed repeatedly based on a given boolean condition. The while loop can be thought of as a repeating if statement.

Najprej bomo prebrali meji intervala. Nato bomo pregledali vsa cela števila med a in b. Če bo število liho (funkcija odd), ga bomo izpisali. Nato bomo v zanki še povečali število za 1.

Zanka 'while' nek ukaz (ali več ukazov) ponavlja dokler neka trditev drži.

program LihaStevila;

{ Program izpi"se vsa liha "stevila z interval od a do b. }

var

a,b: integer; { meji intervala }

i: integer; { "stevec }

begin

write('Spodnja meja : '); readln(a);

write('Zgornja meja : '); readln(b);

i := a;

while i <= b do begin

if odd(i) then writeln(' ':3, i);

i := i + 1;

end; {dokler trditev drži se ponavljajo stavki med begin in end}

writeln;

end.

3. Pogojni stavek 'if'

2007-04-23T04:11:00.001-07:00

Preberemo število in ga primerjamo z 10. Če je števočp večje, izpišemo stavek »število .... je večje kot 10«. Temu sledi stavek writeln, s katerim izpišemo KONEC. 'If' stavek preveri ali je določena trditev pravilna in v primeru da je pravilna, izvede določen ukaz.

program vecjeod10; { Ali je stevilo vecje kot 10 }

var

stevilo: real; {spremenljivka lahko vsebuje podatke tipa real}

begin

write('Vnesi stevilo: '); readln(stevilo); {prošnja za vnos števila}

if stevilo > 10 then writeln('Stevilo ', stevilo, ' je vecje kot 10!');

writeln('KONEC.');

end.

2. Branje z 'readln'

2007-04-23T04:10:00.002-07:00

Potrebovali bomo tipa integer (število). Pred branjem bomo s funkcijo write na zaslon izpisali obvestilo, da bomo vedeli, da program od nas pričakuje vnos podatka.

program beri;

var stevilo: integer; {definiramo spremenljivko z imenom stevilo, in tipom spremenljivke integer}

begin

write('Stevilo = ');

readln(stevilo); {spremenljivka stevilo postane podatek, ki smo ga vnesli}

writeln('Vnesel si stevilo ', stevilo, '.') {izpis nasega stevila}

end.

1. Ukaza 'write' in 'writeln'

2007-04-23T04:10:00.001-07:00

Napisali bomo osnovni program, ki bo na zaslon napisal nek stavek.

program ena;

begin

write('Moj prvi program.');

write('Ista vrstica.'); {komentar}

writeln('Nova vrstica.');

end.

Sintaksa

begin - začetek programa

write('beseda ki se izpiše na zaslon') – ukaz za izpis besede na zaslon

writeln – enako kot write, vendar gre tu kazalec v novo vrstico

z {komentar} lahko v program dodamo komentar

end- konec programa

Programiranje s Pascalom

2007-04-23T04:05:00.000-07:00

Programiranje s pascalom

Programiranje s pascalom je preprosto in hitro. Programi se začnejo s ključno besedo 'program' sledi blok programske kode med ključnima besedama 'begin' in 'end'. Velikost črk v pascalu ni pomembna, tako sta Ab in aB iste spremenljivke. Podpičje ; ločuje stavke, pika . pa končuje program ali enote.

Sestavo programov in sintakso bom na začetku na hitro razložil in nato pokazal uporabo na primerih.

Tipi podatkov:

V pascalu moramo vsako spremenljivko na začetku programa definirati in ji določiti tip – kakšne vrstov podatkov lahko sprejmne.

Tip podatkov integer lahko vsebuješ števila od -32768 do 32767.
Tip podatkoc real lahko vsebuje števila od 3.4x10^-38 do 3.4x10³⁸,
Tip podatkov char lahko vsbeuje znakes. Ne pozabite jih dati v apostrofe, naprimer: 'a' 'B' '+'
Tip podatkov Boolean lahko vsebuje prav in narobe (TRUE and FALSE)

Operacije

Za operacije med števili in spremenljivkami uporabljamo različne znake (apostrfov med programiranjem ne uporabimo):

'+' seštevanje

'-' odštevanje

'*' množenje

'/' deljenje podatkov tipa real

'div' deljenje podatkov tipa integer

'mod' ostanek pri deljenju podatkov tipa integer

Zgodovina Pascala

2007-04-23T04:04:00.003-07:00

Švicarski računalnikar Niklaus Wirth je razvil pascal leta 1970, najprej kot domnevni jezik za pisanje strukturiranih programov. Pascal temelji na Algolu, ime pa je dobil po francoskem matematiku, filozofu in fiziku Blaise Pascalu. Wirth je razvil tudi modulo and oberon, jezika podobna pascalu, ki podpirata objektno orientirano programiranje.

Prvotni prevajalnik za pascal je bil tudi sam napisan v pascalu. Kasneje dobi pascal razširitve in nove prevajalnike. Danes sta najbolj znana Turbo pascal in Delphi, ki programiranje s pascalom zelo poenostavi in mu doda objektno programiranje.

Pascal in C

2007-04-23T04:04:00.001-07:00

Pascal so razvili približno istočasno kot programski jezik C, med njima je kar nekaj podobnosti. Ena izmed razlik, ki je med pristaši obeh jezikov razvnemala svete vojne o prednosti enega ali drugega jezika, je pascalov znak za prireditveni stavek :=, C uporablja samo =; po drugi strani pa je enačaj = v pascalu uporabljen za preverjanje enakosti, v C-ju pa je to ==. Tvorci C-ja to utemeljujejo s tem, da je prirejanj v programih veliko več kot preverjanj enakosti in naj bi bil znak za prirejanje tudi krajši. Privrženci pascala pa se branijo s tem, da slučajna nepravilna raba prirejanja lahko naredi več škode kot preverjanje enakosti, kar je tudi res, ker se v C-ju brez problema vrine prirejanje v stavek if.

Ta razprava odslikuje razlike v filozofiji pri tvorbi obeh jezikov. Pascal so naredili delno tudi kot poučevalski jezik. Konstruktom, ki so vodili do napak, so se skrbno izognili. Poleg tega so vložili veliko truda v skladnjo, da bi bila enostavna za razumevanje. Tvorci C-ja pa so se bolj posvetili zgoščenosti.

Prevajalniki

2007-04-23T04:03:00.000-07:00

Tako kot za programiranje v drugih programskih jezikih rabimo prevajalnik, ki nam bo programe prevedel v strojno kodo.

Za pascal je na voljo je veliko prevajalnikov. Najbolj znani so:

FreePascal (najbolj popularen za učenje pascala)
Dev-Pascal
Turbo Pascal 5.5
GNU Pascal
Delphi
Kylix - Delphi za Linux
Lazarus

O pascalu

2007-04-23T04:02:00.000-07:00

Programski jezik pascal je eden od mejnikov pri programskih jezikih, s katerim so se generacije študentov učile programiranja, v uporabi pa je ponekod še danes. V pascalu sta napisana TeX in večji del izvirnega Macintoshovega operacijskega sistema.

V izvirni obliki je pascal proceduralni jezik z značilnimi ukazi if, while, for in podobno. Skupaj z drugimi jeziki je uvedel naštevne tipe, množice, zapise z različicami in stavek case.

V računalnikih PC je v okolju MS-DOS najbolj znan Borlandov Turbo Pascal, v okolju Windows pa okolje Delphi, ki za osnovo jezika uporablja pascal.